Drobnjakove štruklje sem začel oboževati od prvega obiska Ančke. Ne ni bila ljubica, ampak ime znamenite domače gostilne v Šenčurju, ki je "tatamata" pri štrukljih. Za ta recept je bilo potrebno ogromno časa, saj sem izhajal iz različnih virov in šele v devetem poizkusu prišel do končnega recepta. Ančka je še vedno številka ena, a poizkusi to recepturo in ne bo ti žal.

Priprava ni tako hitra, a je vredna časa kuharskega manijaka, predvsem pa bo pripomogla k odkrivanju novih okusov. To je sicer italijanski recept, a po okusu sodeč je prej tirolski kakor mediteranski. Ni lepšega kot to, da se lahko pohvališ, da si tudi testenine sam naredil.

Pico poznaš… kaj pa pravo pico? Kaj sploh je prava pica? Za vselej razblinimo nekatere bizarnosti in si jo za konec še specimo.

>Mami poglej, raviole sem sam naredil!< Vredno se je potruditi za to slastno italijansko jed.