Polnjene artičoke

Prvič sem se srečal z artičokami v tekoči obliki - Cynaru, ki je po mojem grenčica oz. aperitiv številka ena. Same artičoke pa mi niso delovale “apetitlih” dokler nisem enkrat na slepo naročil pizzo, na kateri so bile zložene, sicer vložene. Kmalu zatem sem po naključju zasledil oddajo, kjer jih je pripravljala izvrstna Emilija Pavlič. Poizvedoval sem, testiral in prišel do tega recepta. Pozor! Ne pričakuj, da se boš z eno artičoko najedel/la. Privošči si jo kot predjed ali dve za lahkotno kosilce. Pri nakupu le pazi, da so dokaj čvrste in zaprte.

Artičokam odrežeš spodnje peclje in na vrhu bodice (pribl. 1-2 cm). Nato jih deni v lonec, ki vsebuje liter vode in sok limone. To naj bi preprečilo njihovo porjavitev. Ali pomaga ali ne? Jaz se držim te vraže in sem z življenjem zadovoljen :)

Polnjenje pripraviš zelo enostavno. V skledo daš česen, peteršilj, drobtine, parmezan, vino in dobro soliš. Maso temljito premešaj. Malce ti bo zgledalo suho… ne oziraj se na to, kasneje boš artičoke veselo prelival/a.

Vzemi artičoke iz okisane vode in jih otresi, da odteče odvečna tekočina. Z roko razpri liste, da bo prostora za “filo”. Potrebno je biti ravno prav grob in pazi, da si ne poškoduješ prstov na roki. Špranje med listi napolniš s prej pripravljeno “filo”. Polnjene artičoke premestiš v kozico in pri strani doliješ vodo, da pride do tretjine njihove višine. Artičoke preliješ z olivnim oljem, pokriješ in pristaviš na močan ogenj.

Kuhaš jih dobre pol urce. Vmes jih na pribl. 5 minut preliješ s tekočino v kateri se kuhajo.

Po kuhanju jih daj na krožnik in se jih loti z rokami. List izpuliš, posesaš, z zobmi oguliš meso in vržeš stran. Nadaljuj, dokler ti ne zmanjka listov. Artičoke lahko ohladiš in v hladilniku čakajo za mrzlo predjed.