Recepti, kulinarika in kuharski nasveti

Pizza

ali Pica Kuham.si

Količina za: 2 osebi ali 6 snackov
Čas priprave: 60-90 minut
Glavne sestavine: , , ,
Kategorija: Ostalo
Pizza
  • Sestavine za testo
  • 250 g navadne bele moke
  • 80 g ostre bele moke
  • 2 dcl mlačne vode
  • 1 zavitek suhega kvasa
  • 1 žlička sladkorja
  • 2 žlički soli
  • 4 žlice olivnega olja
  • Sestavine za osnovo
  • 400 g pelatov v koščkih (lahko iz konzerve)
  • 200 g mocarele
  • ~1/2 žlice sesekljanega origana
  • ~1/2 žlice sesekljane bazilike
  • ščepec česna v prahu
  • sol in poper
Pica z artičoki, olivami in pršutom

Pizza je postala skorajda naša nacionalna jed. Ni ga kraja/vasice/kotička, ki nebi ponujal pizze. Pogosto zasledimo napise “gostilna - pizzeria” in temu primerna je žal tudi pizza. Tržna niša, “vsak zna pico” sindrom, “hrana za vso familijo” vabilo? Ne vem… a dejansko je v Sloveniji uživanje pice (prave italijanske) skorajda onemogočeno. Če se potrudim, se najbolje odreže picerija Garaža v Ljubljani. Pizzo mojih sanj pa si lahko najbliže privoščim v piceriji La Napa v Trstu.

Bizarna reč, ki se jo pri nas lahko kupi, je “pizza šunka”. Italijani namreč tega čudesa sploh ne poznajo. Pri njih je to v bistvu kuhan pršut. Naslednje čudaštvo je kečap!!! Nadaljujmo po poti oskrunitve pizze in že pristanemo pri naši izbiri sira. Razne mastne različice sirov, ki degradirajo pizzo.

Pizza po tem recptu bo slastna a ne delajte si utvar, da bo testo pečeno podobno, kot v krušni peči. Žal v navadni domači pečici to ne gre. Najbolj bi se približali s tem, da bi kupili marmorno ploščo za pečico. Ploščo bi na najvišji temperaturi v pečici segreli in nato nanjo na tankem pladnju naložili pizzo. Saj ne, da bo pizza po mojem receptu slaba. Nasprotno, želim le povedati, da se določenih stvari ne da zaobiti in še vedno bo potrebno smukniti v tržaško La Napo.

Testo za pizzo
Kvas in sladkor zmešaš v topli vodi in pustiš stati 15 minut. Moko s soljo in oljem v skledi preliješ s kvasom oz. zvarkom iz kvasa in vode. V večnamenskem mešalniku z nastavkom za testo naj se gnete pribl. 10 minut. Če tega uporabnega pripomočka ni pri roki, bo potrebno zavihati rokave in ročno mesiti testo. Na koncu testo rahlo premažeš z olivnim oljem in ga v skledi, pokriti s krpo, pustiš vzhajati vsaj 1 uro.
Priprava pelatov in mocarele
Dokler testo vzhaja lahko pripraviš vse, kar je potrebno za nadev. Nasekljaš origano in baziliko in ju vmešaš v skledo s pelati. Dodaš še ščepec česna v prahu, soliš in popraš po želji. Dobro premešaš in se lotiš sira. Lahko ga narežeš na tanke rezine ali naribaš z grobim ribežnikom. Osnovne sestavine so pripravljene.
Testo za pizzo razvaljamo
Pečico segreješ na 210 stopinj. Kepo testa daš na pomokan pult in rahlo sploščiš. Vešči oblikovanja testa pizze s frčanjem in vrtenjem po zraku lahko mirno preidete na naslednji odstavek. Ostali pa vzemite valjar, ga rahlo pomokajte in enakomerno sploščite testo. Sam imam rahlo nestandardno pečico in je pekač zato malo manjši od tipičnega. Zaradi tega lahko primerno povečaš količine za testo, da lahko zapolniš svoj pekač. Centimeter od roba povaljaš manj, da bo malce večja skorja. Testo z vilico večkrat prebodeš, da se ne bo med peko napihnilo. Zdaj pa s pladnjem veselo v pečico za 10 minut.
Pol pečeno testo prelijemo z omako iz pelatov
Testo vzameš iz pečice in ga po sredini preliješ z omako iz pelatov. Z žlico se lotiš izravnavanja do dvignjenih robov. Čez enakomerno porazdeliš sir. Tu se konča osnova za pizzo.
Idejo za eno različico ti ponujam tukaj. Potrebuješ 4 vložene artičoke, 6 zelenih oliv, 6 črnih oliv, 80 gramsko pločevinko tunine v olivnem olju in 6 šampinjonov v kisu. Ko je pizza nadevana, jo pošlješ v pečico še za 6-10 minut. Ker pečice oz. termostati glede na model zelo različno pojmujejo temperaturo, čas potreben za peko, prilagodiš svoji.
Pripravljena pizza
Pizza je pečena. Razrešeš jo in jo še vročo serviraš. Poleg najbolj paše mrzlo pivo ali Coca-cola.


Recepti s podobnimi sestavinami


Natisni stran Natisni stran

Komentarji na “Pizza”

1
mojcej 28. 09. 08 ob 22:02 :

Sori, ampak; edinikrat ko sem testo za pizzo zvaljala, sem dobila ven en tak trd piškot z nadevom :-)
Tako da jo od takrat vedno ploščim s prsti. In tudi pelate je najlepše razmazat s prsti, ne z žlico.

2
McCrafty 29. 09. 08 ob 09:21 :

Tudi pri nas je na jedilniku velikokrat pizza, še posebno zato, ker jo imata poleg naju z možem radi tudi hčerki in tako že v naprej vem, da bo takrat kosilo minilo brez krega:). Nisem pa še nikoli slišala, da se testo najprej samo speče, nato pa se doda nadev? Kakšna je razlika? Imam pa tudi jst rada mocarelo in artičoke na pizzi :)

3
Alain Šik 29. 09. 08 ob 10:54 :

mojcej: To je pa čudno… jaz delam včasih ročno pa včasih zvaljam…do zdaj še nisem opazil kakšne razlike. Je pa res, da v obeh primerih čisto na koncu še ročno raztegnem testo in s prsti naredim robove. Valjanje sem posebaj omenil za neuke vrtenja, ki bi tako kot jaz pri prvih poizkusih naredili pizza žemljice in ne pizze :) Za pelate so pa tudi prsti dovoljeni :) Saj v bistvu lahko narediš vse z rokami… stvar navade.

 

mcCrafty: Pizza je res taka politično korektna hrana :)
Za postopek peke v dveh korakih pa se moram zahvalit Alenki, ki mi je to svetovala. V krušni peči namreč picopeki dajo pizzo direktno na razgret kamen in se takoj naredi lepa skorja na dnu. Če isto narediš doma v pečici je verjetnost, da bo na sredini zelo velika juha vse do dna. Pizzo namreč položiš s hladnim pekačem v peč in razen robov, ki niso mokri se ostalo bolj kuha kot peče. Rešitev je, kot sem omenil, keramična ali kamnita plošča, ki jo pol ure prej segrevaš in nato nanjo direktno položiš pizzo. Tako bo dno v trenutku hrustljavo in tudi čas peke se zaradi tega zmanjša na polovico. Več o “pizza kamnu” pa tukaj.

4
mitjamavsar 29. 09. 08 ob 20:16 :

Hm. Pice La Napa iz Trsta žal še nisem spoznal, ampak se ne strinjam s tabo, da je s slovensko pico karkoli res narobe. Mi totalno paše, da je na njej meso!

Pred desetimi leti, ko so jo grillali v električnih pečicah je bila pica res bljak, ampak zdaj, ko so vsepovsod sezidali krušne peči, mi je slovenska pica (gobice, šunka, pršut, masten sir, morska ..) marsikje odlična. Rad imam pico v Trti, Tunelu, pa še v parih dolenjskih picerijah. Garaža mi niti ni top.

Enkrat sem jedel pico v Romuniji, kjer so precej mahnjeni na meso. Gostitelji so nas peljali v kao najboljšo picerijo v mestu”. Dobili smo dvocentimetrsko testo, na njem pelate in ogromne kose (3×3 cm) piščanca. :D

Trditi, da obstaja prava italijanska pica, se mi zdi podobno, kot trditi, da so edini pravi čevapi Sarajevski čevapi. Po vseh vzhodni evropi imajo verzije zmletega mesa na žaru, ki so si zelo zelo različne, pa vendarle vsaka po svoje drugačna.

Ali pa kebap, ki je lahko turški, iranski, grški … vsak po svoje odličen in “taprav”.

5
Alain Šik 30. 09. 08 ob 06:56 :

Verjetno obstaja več dobrih slovenskih picerij, tu ni debate. Sam pač vseh ne morem probati in nekako sem tudi izgubil voljo, ker sem v večini primerov razočaran odšel iz “testiranja”. Nikoli nisem oporekal mesnini na pizzi… moti me osnova.
Italijanska pizza obstaja zaščitena v nekaterih različicah (Primer:Neapeljska (Italijanščina)). Skupne sestavine zaščitenih originalnih pic so testo, svež paradižnik/pelati in navadna ali “Bufalla” mocarela. In tu se začnejo moje težave s pizza-mutanti (kečap,majoneza,pol kile mastnega sira…). Vsak ima svoj okus…a želim, da bralka/bralec ve kakšna je osnovna italijanska pizza, mama vseh pic in njenih variant.
Kranjska klobasa ima tudi natančne specifikacije…lahko ji pa dodaš pol kile arašidov in ji še vedno rečeš kranjska… a to ni tista prava, osnovna ali kakorkoli jo poimenuješ. To sem želel nekako razjasniti z uvodnikom.

6
Muki 30. 09. 08 ob 08:09 :

Hja, o pici bi znal dejansko vsak kaj povedat. Vsak je nabral svoje izkušnje in vsak ima svoje prišepetovalce.
Osebno sem pripravo pice tako zgeneriral, da dobrohotnih nasvetov kogarkoli ne upoštevam več.
Spečem natanko takšno kot je všeč meni in tistim za katere jo pripravljam, po potrebi jo tudi personaliziram v nulo. :)
O sestavinah in postopkih ne bi kaj dosti pametoval, lahko pa rečem, da je eden ključnih momentov višina temperature v pečici. Torej predlagam, da našponaš peč na 250, pico pa položiš na rahlo pomaščeno alu folijo in pajsaš 8 minut.
Da jo daš lažje v peč in iz nje, pa si pomagaj s kakšnim tršim kartonom.

7
mitjamavsar 30. 09. 08 ob 08:27 :

Tudi jaz, kot @muki pečem na 250. Za testo pa uporabim predpripravljeno mešanico. Mislim, da jo imajo v mercatorju.

@alain :) ja. sej načeloma se strinjava. :) Sem bil malo lačen, ko sem komentiral in me je strašno iritirala odsotnost mesa v tvojem receptu :) Na fotki je nekaj podobnega mesu, med sestavinami pa mesa ni.

Naslednjič definitivno poskusim tole tvojo zgodbo. Tvoji recepti pač niso kar tako!

8
Alain Šik 30. 09. 08 ob 08:42 :

muki: Ja tudi tol tvoje za sprobat. Jaz namreč na 250 lahko pečem samo nimam opcije samo za pečenje iz spodnjega dela pečice (imam kombinirano žar/mikro/navadna). Zato je prišla zgoraj definitivno preveč prežgana, če sem hotel spodaj pravilno zapečt.

mitja: Ja v bistvu sem v receptu ponudil samo osnovo…pa pol en namig za nadev… delam pa pice različnih sort in sem uporabil fotke iz dveh “sešnov”… na tisti z mesom je kraški pršut.

 

Glede temperature…pa smo spet pri krušni peči. Pizza se peče tam nekje pri 450 stopinjah pribl. 1,5 do 2 minuti. Ker doma tega luksuza nimamo si bom vsekakor omislil “pizza kamen” in se tako delno približal idealnim pogojem.

9
Žiga 9. 10. 08 ob 09:51 :

Pozdravljen Alain!

Ko boš ploščo kupil nujno sporoči kje si jo kupil, da si jo omislim tudi sam…mogoče si celo dve omislim - še eno za ribe - poskusit ni greh :)

10
Alain Šik 9. 10. 08 ob 10:07 :

Če mi uspe bom z veseljem dodal komentar, kje, kaj in kako.
Pri kamnu je potrebno biti pazljiv, ker popije vse tekočine. Kako bi se to obneslo pri ribah ne vem. Vsekakor zna bit problematičen vonj. Mogoče pa obstaja kakšna lakirana različica za bolj pocaste jedi. Skratka, dopišem, če in ko najdem ustrezen kamen/keramiko/whatever :)

11
Žiga 9. 10. 08 ob 10:29 :

Ravno zaradi vonja in maščobe sem imel v mislih dve plošči…vem da se na morju v kaminu plošča za ribe obnese odlično. In na samo za ribe, tudi lignje na žaru :) Preverjeno ;)

12
Alain Šik 9. 10. 08 ob 11:10 :

Ja zunaj pa ni panike zaradi vonja. Problem je, če imaš “ribjo” ploščo nekje notri in bi dejansko “odišavljala” celoten dom, tudi ko ni v uporabi. Mmmm mi je kar zadišalo po ribah :)

13
gri5zli 28. 03. 10 ob 14:35 :

Ko govorimo o picah in peki le teh, mora ieti picerija ali gostlna > krušno peč http://www.pizzerija-spica.com/ <

14
gri5zli 28. 03. 10 ob 14:42 :

Ko se potepam po Laškem grem v picerijo špica.

15
matej 11. 12. 10 ob 00:06 :

Pozdravljeni.
Pizza je umetnost,ni neki kr tako nametanega gor samo da je.Italijani imajo prav posebne sole za picopeke.Pri nas se pocasi priblizavamo nekem normalnem stanju,ceprav smo se vedno dalec od pravega proizvoda,predvsem zato ker uporabljamo se vedno ne kvalitetne in poceni izdelke kot npr.sir namesto mozzarelle,sunko n amesto kuhanega prsuta,poceni pelate itd.
Tiste pizze iz Laskega sio pomojem ne okusne ze po slikah sodec

16
Alain Šik 12. 12. 10 ob 11:37 :

Se popolnoma strinjam s tvojim razmišljanjem. Zato še vedno trdim, da je dostojno pizzo moč najbližje jesti v tržaški La Napi.

17
Dominik 24. 05. 11 ob 14:31 :

Haha, kakšno reklamo delaš!
pizza original ali ne, narediš si jo po svojem okusu in BAŠTA!
Živel sem v Napoliju nekaj let. Tam so mi domačini sami dejali, da daš na pizzo, kar imaš pri roki, tako da NE, PIZZA NIMA RECEPTA!edino, kar delajo domačini, sploh v krajih bogu za nogo, da testo vzhajajo v najbolj mrzlih prostorih, kar jih premorejo- alternativa- hladilnik, za 24ur.
glede testa pa tako,… za eno pizzo , vsaj tako so meni delali in kazali (DOMAČINI, NEAPELJČANI),…2 pesti moke, v mlačni vodi1 dl) stopljen kvas (cca 1/4 kocke, ki jo lahko kupiš v trgovini) mali ščepec sladkorja v vodo h kvasu, sol (ščep soli) in cca 0,5dl olivnega olja. potem pa premešaš(če imaš manjšo pest, 3 pesti moke oz po potrebi), pregneteš in pustiš stati na hladnem. naslednji dan imaš vrhunsko testo!
gor, pa, saj pravim, če komu paše magari POTICA, naj si da potico gor!
pa brez zamere, gospod avtor.

18
Alain Šik 24. 05. 11 ob 17:51 :

Tnx Dominik za komentar.
Se strinjam, da si pico (tko kot vsako drugo jed) narediš po svojem okusu. Niti mišljeno ni bilo, da je samo ena dobra. Pisal sem o tem kaj je original in kaj so potem izpeljanke in skrunitve. Ko govorim o originalu se nanj sklicujem zato, da bi bilo jasno kaj je osnova. Kot sem že omenil je podobno s Kranjsko klobaso. Vsak si lahko naredi svojo… a poznati je potrebno tisto originalno.
Verjetno bom moral malce bolj razjasniti v uvodniku, kaj sem mislil s tem. Očitno sem se slabo izrazil.
Testo v hladilniku čez noč sem že dvakrat testiral a bom še vztrajal, da pridem do željenega rezultata :)
Itak brez zamere :) Vsak dobronameren in artikuliran komentar je dobrodošel! Še enkrat hvala za mnenje.

19
Picopek 9. 06. 11 ob 00:26 :

Ne vem, zakaj tolk komplicirat. Kupiš testo k je že napol pečen, daš gor kečap pa topljeni sir v lističih, pogreješ v mikrovalovki in maš ziher najboljšo pico na svetu. Sam še mal majoneze daš gor, pa je zmaga. A niso italjani itak pogruntal majoneze?

Imaš kaj za dodati ali komentirati?



E-NOVICE

Njami recepti največ enkrat mesečno v tvoj e-nabiralnik.
Naroči se zdaj!

RSS

Ali novosti raje spremljaš preko RSS bralnika?
Naroči se na RSS!

Sveži komentarji

Trekbeki