Pizza

mojcej: To je pa čudno… jaz delam včasih ročno pa včasih zvaljam…do zdaj še nisem opazil kakšne razlike. Je pa res, da v obeh primerih čisto na koncu še ročno raztegnem testo in s prsti naredim robove. Valjanje sem posebaj omenil za neuke vrtenja, ki bi tako kot jaz pri prvih poizkusih naredili pizza žemljice in ne pizze :) Za pelate so pa tudi prsti dovoljeni :) Saj v bistvu lahko narediš vse z rokami… stvar navade.

mcCrafty: Pizza je res taka politično korektna hrana :)
Za postopek peke v dveh korakih pa se moram zahvalit Alenki, ki mi je to svetovala. V krušni peči namreč picopeki dajo pizzo direktno na razgret kamen in se takoj naredi lepa skorja na dnu. Če isto narediš doma v pečici je verjetnost, da bo na sredini zelo velika juha vse do dna. Pizzo namreč položiš s hladnim pekačem v peč in razen robov, ki niso mokri se ostalo bolj kuha kot peče. Rešitev je, kot sem omenil, keramična ali kamnita plošča, ki jo pol ure prej segrevaš in nato nanjo direktno položiš pizzo. Tako bo dno v trenutku hrustljavo in tudi čas peke se zaradi tega zmanjša na polovico. Več o “pizza kamnu” pa tukaj.

Verjetno obstaja več dobrih slovenskih picerij, tu ni debate. Sam pač vseh ne morem probati in nekako sem tudi izgubil voljo, ker sem v večini primerov razočaran odšel iz “testiranja”. Nikoli nisem oporekal mesnini na pizzi… moti me osnova.
Italijanska pizza obstaja zaščitena v nekaterih različicah (Primer:Neapeljska (Italijanščina)). Skupne sestavine zaščitenih originalnih pic so testo, svež paradižnik/pelati in navadna ali “Bufalla” mocarela. In tu se začnejo moje težave s pizza-mutanti (kečap,majoneza,pol kile mastnega sira…). Vsak ima svoj okus…a želim, da bralka/bralec ve kakšna je osnovna italijanska pizza, mama vseh pic in njenih variant.
Kranjska klobasa ima tudi natančne specifikacije…lahko ji pa dodaš pol kile arašidov in ji še vedno rečeš kranjska… a to ni tista prava, osnovna ali kakorkoli jo poimenuješ. To sem želel nekako razjasniti z uvodnikom.

muki: Ja tudi tol tvoje za sprobat. Jaz namreč na 250 lahko pečem samo nimam opcije samo za pečenje iz spodnjega dela pečice (imam kombinirano žar/mikro/navadna). Zato je prišla zgoraj definitivno preveč prežgana, če sem hotel spodaj pravilno zapečt.

mitja: Ja v bistvu sem v receptu ponudil samo osnovo…pa pol en namig za nadev… delam pa pice različnih sort in sem uporabil fotke iz dveh “sešnov”… na tisti z mesom je kraški pršut.

Glede temperature…pa smo spet pri krušni peči. Pizza se peče tam nekje pri 450 stopinjah pribl. 1,5 do 2 minuti. Ker doma tega luksuza nimamo si bom vsekakor omislil “pizza kamen” in se tako delno približal idealnim pogojem.

Če mi uspe bom z veseljem dodal komentar, kje, kaj in kako.
Pri kamnu je potrebno biti pazljiv, ker popije vse tekočine. Kako bi se to obneslo pri ribah ne vem. Vsekakor zna bit problematičen vonj. Mogoče pa obstaja kakšna lakirana različica za bolj pocaste jedi. Skratka, dopišem, če in ko najdem ustrezen kamen/keramiko/whatever :)

Ja zunaj pa ni panike zaradi vonja. Problem je, če imaš “ribjo” ploščo nekje notri in bi dejansko “odišavljala” celoten dom, tudi ko ni v uporabi. Mmmm mi je kar zadišalo po ribah :)

Se popolnoma strinjam s tvojim razmišljanjem. Zato še vedno trdim, da je dostojno pizzo moč najbližje jesti v tržaški La Napi.

Tnx Dominik za komentar.
Se strinjam, da si pico (tko kot vsako drugo jed) narediš po svojem okusu. Niti mišljeno ni bilo, da je samo ena dobra. Pisal sem o tem kaj je original in kaj so potem izpeljanke in skrunitve. Ko govorim o originalu se nanj sklicujem zato, da bi bilo jasno kaj je osnova. Kot sem že omenil je podobno s Kranjsko klobaso. Vsak si lahko naredi svojo… a poznati je potrebno tisto originalno.
Verjetno bom moral malce bolj razjasniti v uvodniku, kaj sem mislil s tem. Očitno sem se slabo izrazil.
Testo v hladilniku čez noč sem že dvakrat testiral a bom še vztrajal, da pridem do željenega rezultata :)
Itak brez zamere :) Vsak dobronameren in artikuliran komentar je dobrodošel! Še enkrat hvala za mnenje.